5 trikov s katerimi vas skušajo pripraviti k sprejetju kovid "cepiva"
Avtor: Kit Knightly, objavljeno pri Off-Guardian
Prevod: Valerie Kochmann
“Vedno bolj obupani plani so v igri, a če ne boste pozorni jim lahko nasedete.”
Izvajanje cepilne strategije v polnem teku, “cepljene ljudi” prištevajo k rdečim števcem merilnih statističnih tikerjev in dvomljiva številka postaja z dneva v dan vse večja in še bolj dvomljiva.
Prodaja stoletja je v akciji. Cilj je cepiti slehernega posameznika in sile v ozadju vlečejo vse niti, da bi se to zagotovo tudi zgodilo.
V nadaljevanju je pet glavnih načinov s katerimi vas oblast skuša zmanipulirati do pristanka (or. manufacture your consent).
1. podkupnina
Vsepovsod objavljajo, da je edini način “vrnitve v normalnost” cepljenje celotne družbe.
Ne želite ponovno v bare? V telovadnico? Na obisk k babici? Objeti ljudi?
Torej, sprejmite cepivo. Nastavite ramo in vse, od lockdowna dalje in preko socialno distanciranega ekonomskega kolapsa ter grozeče revščine, vse to bo potem kar izginilo.
Poznan refren tako imenovane “nove normalnosti” o kateri poslušamo že več kot leto dni.
Izgleda, da se pot “nazaj v normalnost” pogojuje z neko kvalifikacijsko oznako (or. qualifying asterisk). Na primer, z mnogo kovid-političnimi problemi srečujoč se, župan New Yorka, Andrew Cuomo, je izjavil, da bodo cepiva pomagala državi na poti “nazaj v normalnost*”…
…in ta “normalnost” predvideva "proste prehode za elito" (or. “Excelsior Pass”).
Ni potrebe po razlagi omenjene tehnike podkupnine. Preprosto rečeno, gre za prisilo. ”Naredite kot vam zapovedujemo in dobili boste priboljšek.”
Pomembno pomniti: “Vrnitev v normalnost” je laž. Ne glede na to koliko ljudje ponavljajo to mantro z besedami ali s posti na socialnih omrežjih, “strokovnjaki” so jasni - veliko njih je izjavilo, da se NIKOLI ne vračamo v normalnost, medtem ko drugi zastopajo stališče, da je potrebno obdržati proti-Covid ukrepe vsaj do leta 2022. Medtem za “cepivo” ni niti jasno, če zmanjša prenos virusa in je zatorej tudi cepljenim ukazano še vnaprejšnje upoštevanje vseh omejitev.
2. podpora znanih osebnosti
Eden najstarejših in najbolj splošno uporabljenih marketinških prijemov. Delno zaradi svojega učinka delovanja, ampak večinoma zaradi cenovne ugodnosti in enostavnosti: preprosto je potrebno poiskati ‘par marionet in jih pripraviti k delovanju’.
Nacionalni zdravstveni sistem (op. mišljen je angleški NHS) ni pokazal niti trohice sramu pred tovrstnim pristopom. Vodstvo je napovedalo povezovanje s “slavnimi osebami,” katere so “razgledane, poznane in občudovane,” da se bodo le-te javno soočale spopadale z anti-cepilnimi prepričanji.
Na primer, Patrick Stewart:
(dodan prevod: Kako se sploh lahko zahvalimo zdravstvenim uslužbencem in znanstvenikom za njihovo požrtvovalno služenje? Čimprej se cepite, kajti to jim lahko zmanjša obseg dela in še naprej nosite maske, da zavarujete svoje so-državljane. Sem hvaležen in v svojih osemdesetih z upanjem zrem v boljšo prihodnost.)
Ali Elton John in Michael Caine:
Ali celo Kraljica:
Pomembno pomniti: Slavne osebnosti – posebej igralci in televizijske osebnosti – so preprosto pojasnjeno: plačane za ponavljanje propagandnih kitic. Četudi imajo morda dobre namere, ni v resnici nobenega razloga za predpostavko, da imajo dejansko tudi vsebinsko razumevanje kaj pravzaprav sporočajo. Noben od teh ljudi nima nič za izgubiti, v kolikor bi vi ali vaši bližnji utrpeli posledice aplikacije netestiranega cepiva.
3. propagirano “pomanjkanje”
Že tedne in tedne medijski naslovi o “pomanjkljivi zalogi” cepiv in kako obupno naj bi evropejci hrepeneli po teh dozah ter kako imajo nekatere države prednost pri dobavi. In tako naprej in tako naprej in tako naprej.
Vsak, ki je kdaj obiskal kakšno trgovino zagotovo pozna ta trik. “Dokler zaloge ne poidejo”, “omejen čas ponudbe”, in tisoč drugih variant oblikovanih z namenom zbujanja vtisa, da bo priložnost zamujena, če nemudoma ne posežete po nekem produktu.
Gre za lažno ekskluzivnost. Podobno poznamo iz propagandne ponudbe kreditnih kartic, ki obljublja, da se absolutno vsi lahko “kvalificirajo za ekskluzivno ponudbo”.
Z ustvarjanjem ideje o težko dostopnem cepivu, vzporedno ustvarjajo idejo, da je vsak, ki se prebije do doze, srečen in de facto nekako tudi član nekega specialnega kluba.
Pomembno pomniti: Vse skupaj je popolni nesmisel. Ni nobene nevarnosti po “pomanjkanju” cepiv. In tudi če bi ostajala, je to marketinški trik in ne gre za relevanten argument.
4. prirejena “popularnost”
Ni za podcenjevati ideje pritiska družbe v kontekstu marketinga in eden najstarejših trikov je ustvarjanje popularnosti preko ideje, da ta popularnost že obstaja. Zaradi te marketinške zakonitosti posamezniki kupujejo lajke in oglede na youtubu in zaradi tega nezasedene stole na koncertih zapolnijo prav s tem namenom najeti posamezniki.
Tukaj se skriva tudi razlog, zakaj naj bi Matt Hancock izjavil sledeče:
(dodan prevod prev: Sebastian Payne: “Neverjetno: Matt Hancock pravi, da se je kar 94% Britancev cepilo ali se bodo cepili, ko jim bo ponujena priložnost.”)
Vendar ali je Hancock sploh to resnično izjavil? Ob izjavi ni naveden noben vir in zato je težko karkoli sklepati. Lahko bi bilo v celoti izmišljeno; kot to sicer velja za velik del statistike. Tudi če ima navedeni procent dejanski tehnični izvor, ta najverjetneje izhaja iz neke mnenjske ankete. In da, serija Yes Minister nas je naučila, da so takšne ankete popolnoma nerelevantne.
Če citiramo (precej ironično (op. prev.: glej omembo Hitchensa pri zadnji točki)) Petra Hitchensa:
“Mnenjske ankete niso namenjene dejanskemu merjenju, ampak oblikovanju javnega mnenja.”
V Združenem Kraljestvu poročajo, da je 1/3 populacije že prejela vsaj eno dozo cepiva, vendar ta številka izgleda precej visoka (pomenila bi okroglih 250 tisoč cepljenj na dan, vse od prvega cepljenja, od 8. decembra, 2020, dalje). Ta nenavadna številka sovpada z narativo prvih poročanj o cepljenju in sicer, da naj bi bilo povpraševanje “boljše od pričakovanega”.
Četudi bi to morda držalo – navkljub nauku preteklih let, da res nikoli ni nobenega razloga za zaupanje vladnim številkam – Hancockovih “94%” deluje nerealno, posebej glede na številna poročila o šibkem zanimanju – posebej v revnejših okoliših, med etnično manjšino in med delavci nacionalnega zdravstvenega sistema NHS.
Pomembno pomniti: Mnenjske ankete niso nobeno merilo za odraz realnega stanja in popularnost ni noben odraz kvalitete ter nedvomno je v interesu oblasti ustvariti podobo po kateri bi se disidenti počutili, kot da naj bi bili v veliki manjšini.
5. “upor je nesmiseln”
To je zanimivo poglavje. V zadnjem času se je veliko govorilo o cepilnih potnih listih in morda se bodo zares realizirali, obenem ni za spregledati, da se čez večino javnega diskurza pojavlja ideja, da so cepilni potni listi “neizogibni”.
Ideja o neizogibnosti je mogočno marketinško orodje. Lahko se jo uporabi kot spodbujanje oziroma pripravljanje terena za implementacijo določene politike. Po drugi strani pa se jo lahko uporabi tudi za vzbujanje občutkov poraženosti pri konkretni opoziciji, se torej na tak način zmanevrira njihov pristanek in to brez uporabe sile.
Opaziti je, da se je tovrstna narativa-poraza v zadnjem času uveljavila pri predhodno domnevno odločnih skeptikov do covid ukrepov.
Peter Hitchens je nedavno objavil, da se je cepil in trdil, da je bil premagan in da so cepilni potni listi neizogibni:
Imam močan občutek, da bo vsako potovanje in veliko drugih stvari povsem onemogočeno, v kolikor ne bom imel zahtevanih cepilnih dokumentov.
Ravno danes (op. prev.: v času prvotne objave članka) se je Lord Sumption dotaknil iste vsebine in to v zelo podobenem jeziku:
Parlamentarec Desmond Swayne, še en dolgotrajni lockdown skeptik, je prav tako kapituliral danes (op. prev. v času prvotne objave članka):
“Cepite se sedaj, ker boste v to sčasoma tako ali tako primorani” je glavno sporočilo in ni težko spregledati marketinške uporabnosti takšnega diskurza.
Iz povsem logističnega vidika je veliko, veliko lažje (in tudi ceneje) usmerjati ljudi k mišljenju, da bodo cepilni potni listi, kot pa jih dejansko uvesti.
Kot je posameznik komentiral na twitterju:
(prevod: Verjamem, da je to naslednji nivo psihološke operacije - ustvariti prepričanje, da so kritični posamezniki v manjšini, ko je pa je v resnici ravno obratno veliko bolj verjetno resnično. Ampak če je um zmanipuliran in premagan je morda nekoliko več alla pristanka na to igro (or. more just ‘tag along for the ride).)
Ali bodo sčasoma izdajali cepilne potne liste? Morda.
Morda pa bodo vsi tej triki propadli in bodo primorani k uporabi več palice in manj korenčka. Ampak enako mogoča deluje tudi možnost – vsaj za sedaj – da bodo povsem angažirani okoli spodbujanja občutka poraženosti pri tistih, ki se upiramo, da bi tako povečali število cepljenih.
Pomembno pomniti: cepilni potni listi bi postali “neizogibni” samo v primeru, ko bi se večina ljudi cepila. Če dovolj ljudi zavrne svojo predvideno neupirajočo se vlogo, potem ta program ne bo nikoli zares deloval.
Torej. Opaziti je razpoke pri temeljih vseh glavnih marketinških kategorijah uporabljenih za prodajo tega cepiva. A kakšen bo končni izzid?
Iskreno, verjetno ne ne-pozitiven (or. not an un-positive one) bi rekel. Vsem strategijam je skupno dejstvo, da se jih pridružuje naraščajoč histeričen odsev obupa.
Če bi se zares 94% populacije cepilo, potem ne bi bilo nobene izjemno hude potrebe po (marketinški) prodaji cepiva. In če bi zares primanjkovalo cepiva, potem mediji tega ne bi oglaševali, ampak bi nagovarjali k blaženju splošne panike.
V tem času so bili uporabljeni ali v tem času so se razkrili tudi posamezniki, ki so prej očitno le igrali pomembne anti-lockdown kritike. Gre za ene izmed ključnih kart in na vse so igrali naenkrat. To je poteza iz obupa.
Na kratko, obstajajo dobri razlogi za zaključek, da je upor proti “novi normalnosti” veliko bolj razširjen, kot je oblast kdajkoli pričakovala da bo.
Enostavno ne postaviš Kraljice v zoom klic, kadar zmaguješ.
Objavljen članek odraža mnenje avtorja. Z izraženim mnenjem se lastnica spletne strani delno ali v celoti strinjam.Preberite tudi: 20 razlogov: maske niso varne, ne delujejo in so nemoralne
