‘Gospod predsednik, ali ste v bistvu direktor korporacije Slovenije?'
Foto: Nikita Xever
Ko ima ljudstvo že občutek, da vladajoči ne prisluhnejo njihovim pogledom se zgodi ekspresno hitro dogovorjen sestanek s predsednikom Pahorjem, ki je nedavno v Studiu City izrazil voljo po pogovorih na katero so se odzvali številni državljani in protestniki. Na primer - Odbor za človekove pravice je v četrtek poslal pobudo za sestanek in naslednji dan, v petek 3.7.2020, so nekateri člani Odbora, skupaj s predstavniki drugih protestniških skupin, že sedeli v Predsedniški palači. Vprašanje sicer ostaja, ali so dejansko bili slišani, 24.ur poroča: “a po pogovoru so protesniki odšli nekoliko razočarani. Imeli so občutek, da (op. predsednik) njihovega sporočila ni najbolje razumel.” Pozdravljamo lahko konkretno stopnjo diplomacije, ko je jasno, da je smiselno vztrajati pri dialogu in resnici na ljubo, dialog z vodilnimi politiki se je komaj začel. Utopično bi bilo pričakovati, da bi v dveh urah pri predsedniku lahko sodelujoči oblikovali skupne sklepe ali smernice. Kot navajajo na uradni predsedniški spletni strani je Pahor srečanje začel in končal z poudarjanjem pomena dialoga: “Kadar se zdi, da je dialog izčrpan, se je treba vrniti k dialogu.”
Dan po noči, svetloba po temi, beseda po tišini in dialog po dialogu. V nadaljevanju nekaj utrinkov s sestanka, ki je povzeto po iskrivo doživetem poročilu Odbora za človekove svoboščine. Ne bo zapravljen čas za podrobno branje vsebine sestanka, ki bi ga pravzaprav morali predvajati na malih ekranih. Le zakaj to ne bi bilo v interesu javnosti in tudi v okvirih delovanja tako politike kot medijev?
Poročilo o obisku predsedniške palače Odbora za človekove svoboščine:
Zvečer v sredo 1. julija smo se v odboru odločili, da odgovorimo na povabilo predsednika republike državljanom in protestnikom na razgovor. V četrtek ob 11h zjutraj smo na urad poslali dopis, v katerem smo zaprosili za razgovor in že v kratkem dobili iz urada odgovor, naj javimo neko konkretno ime, da se lahko dogovorimo za določen dan in uro - prej smo bili namreč podpisani kot Odbor za človekove svoboščine, s povezavo na spletno stran, kjer je krepko čez sto podpisnikov Odbora. Poslali smo ime prvopodpisanega in vprašali, koliko nas lahko pride. Kmalu so poslali iz urada odgovor, da je srečanje že ob 11h zjutraj naslednji dan, in naj sporočimo štiri imena. Tudi je bilo še napisano, da veljajo v palači pravila NIJZ in da bodo poleg nas še druge skupine, ki so se prav tako odzvale na predsednikov poziv ljudstvu na dialog. Vseh skupaj bi nas naj bilo 15. Ob 16h smo dobili iz urada odgovor in se do večera poskušali dogovoriti, kdo vse bi lahko šel, ter, da se dobimo naslednje jutro še pred 11. uro in gremo skupaj do palače.
Drugo jutro smo na urad poslali 4 imena in nekaj pred enajsto smo se trije člani Odbora nakapljali pred vhodom na Erjavčevo 17. poleg ostalih vabljenih oziroma najavljenih posameznikov oziroma protestnikov. Pred vhodom so nam naročili, naj si nadenemo maske in večina je imela maske pripravljene, mi trije iz Odbora pa smo rekli, da mask ne nosimo, ker so škodljive in neustavne, vendar je nek policist vztrajal, da moramo maske ali rute vsaj postaviti pred usta preden vstopimo v vratarnico. In smo se vsi trije znašli po svoje. Eden si je dvignil ruto čez nos, druga je navedla zdravstvene razloge za nenošenje, tretja pa je vztrajala brez in policistu vratarju rekla, da preveč ve o vsem tem, da bi nosila masko. Tako smo vstopili v vratarnico in vratar nas je popisal, nato pa smo morali počakati pred stopniščem, da se nas je nabralo ravno dovolj, da smo šli gor. Preden smo stopili na stopnice je spet prišel tisti policist in strogo rekel, da brez maske ne smemo na stopnice, in smo vsi trije iz Odbora spet vsak po svoje reševali zadevo, z dvigom rute, postavitvijo maske pred nos, oziroma samo prijemom maske v roko - tistih nekaj metrov po stopnicah v gornje nadstropje.
V gornjem nadstropju smo šli po hodniku in na koncu zavili levo v veliko dvorano, kjer so bili v krogu razporejeni stoli in se nanje posedli. Prišla je svetovalka iz urada in povedala, da so maske priporočene. Kmalu je prišel predsednik in povedal, da velja, da tisti, ki govori, lahko da masko dol, da se ga razume, ostali pa, ki ne govorijo, naj imajo maske gor. Potem je dal besedo prvemu protestniku na svoji desni.
Mlad delavec je prišel neposredno po svoji nočni izmeni povedat, da protestniki niso lenuhi in dodal, da se njegova mati, ki je psihiatrinja, pritožuje nad številnimi samomori in duševnih stisk ljudi zaradi koronskih odlokov. Ljudje si zaradi ustrahovanja medijev in politike ne upajo več k zdravniku in posledice so mnogo hujše kot bi bil posledice gripe, imenovane corona. Pripadnik zveze borcev je povedal, da se ne sme zanikati zgodovine, Slovenijo so namreč osvobodili partizani in ne domobranci. Dve dekleti, ki sta dokončali študij v tujini, sta povedali, da bi radi živeli in ustvarjali doma, a se bojita, da se država spreminja v diktaturo in da ju bo to počasi prisililo, da se izselita, če se vse skupaj ne zavrti v neko drugo, bolj prijazno smer. Stvari, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno, ju ne zanimajo. Tako je šlo dalje po vrsti do nas treh iz Odbora, ki smo bili dosledno brez mask, saj jih iz več razlogov zavračamo.
Najprej je dobila besedo Jasna Martinjak, ki je razložila, da ne uporablja maske, ker so povsem neustavno predpisane, ter da je znano, da pred okužbami ne varujejo. Nato je kratko prestavila naše gibanje – poudarila je dolgo pot posameznika v Odboru na področju aktivnega državljanstva in navedla dejstvo, da smo temeljito raziskali ozadje „pandemije“. Povedala je, da se je letos spomladi večina Sveta znašla v zmanipulirani in zrežirani Pandemiji koronavirusa. Zelo veliko nas je hitro ugotovilo, da to, kar prikazujejo množični mediji, ni v skladu z resničnostjo v ozadju. Začel pa se je boj za resnico, saj se nahajamo v obdobju informacijske vojne, pospremljeno s kratenjem človekovih pravic v imenu naše „varnosti“. Navedla je, da so ukrepi v Sloveniji možni le zaradi določenih podpisanih mednarodnih pogodb in omenila Dogodek 201 oktobra 2019 v New Yorku, kjer je bila celotna „vaja“ načrtovana. Navedla je tudi, da za vse, kar trdi, obstajajo na spletu verodostojni dostopni viri. Predsednik Pahor se je odzval z opazko, da je njena trditev drzna. Zatrdil je tudi, da o tem ne ve prav nič. Medtem ko predsednik govoril z Jasno z masko na obrazu, ga je prosila, naj jo sname, ker ga ni razumela. Predsednik jo je snel, čez časa pa spet nataknil. Pa spet snel...
Bogdan Meško je povedal, da smo v Odboru pripravili tri vprašanja in sicer:
1. Ali je podatek, ki se pojavlja na spletu, da bi naj bil Pahor nekje v tujini, na nekih eksotičnih otokih vpisan kot direktor podjetja Republika Slovenija v povezavi z Medameriško investicijsko korporacijo, in ali je to v povezavi z letošnjo diktaturo, ali nas je torej predsednik zadolžil za nekaj, kar ne vemo in ne veljamo več za državljane z ustavnimi pravicami, temveč za zaposlene v nekem podjetju? Spomnil sem ga, da državljani nismo volili direktorja, temveč predsednika, torej našega predstavnika. Predsednik je povedal, da ni nikjer vpisan kot direktor podjetja Republika Slovenija. To je bil prvi konkretnejši odgovor z njegove strani, čeprav je bil Bogdan na vrsti šele dvanajsti od štirinajstih. Predsednik si je sicer vsake toliko nekaj zapisal, kar je dajalo vtis, da bo odgovoril na koncu vsem skupaj. Ni namreč ničesar povedal o Medameriški investicijski korporaciji.
Foto: Nikita Xever
2. Z oziroma na dejstvo, da je bila Republika Slovenija ustanovljena na podlagi plebiscita in je tudi v ustavo zapisana neodtuljiva pravica do samoodločbe in še je zapisano, da ima oblast ljudstvo, nas zanima, če se mu zdi prav, da je ustavo sprejel državni zbor in ne ljudstvo?
3. V luči dejstva, da smo Slovenci potomci Karantancev, ki so znani po najstarejši pravi demokraciji v Evropi, ki je bila vzor ameriški in posredno tudi švicarski demokraciji, kjer je imelo ljudstvo pravico, da je vladarju odvzelo njegovo vladarsko čast, če ni ustrezno opravljal svojih vladarskih dolžnosti, nas zanima, če nam lahko, kot edini neposredni izvoljeni predstavnik ljudstva na visokem položaju, zagotovi nedotakljivost naših teles, svobodo gibanja in svobodo do privatnosti? Predsednik si je tudi tokrat nekaj zapisal.
Po kakšni uri so se začele iz sosednjega prostora razširjati vonjave predsedniške kuhinje. Pogovor je trajal dve uri in pol, in je tekel tudi o drugih temah, ki so jih imeli drugi protestniki.
Tjaša Prošek je nekje vmes, ko je omenil predsednik, da se lahko zgodi, da bomo v neustavnem stanju, če ne bomo spremenili volilne zakonodaje do konca leta, rekla, da bomo volilno zakonodajo spisali kar sami, civilna družba namreč, pa se je Pahor na glas zasmejal. Nikita Xever, protestnik, ki je prišel na razgovor s slovensko zastavo, je povedal da nas je tam zelo malo, da je protestnikov veliko veliko več in da je tistih, ki podpirajo protestnike doma v domačem kraju še veliko veliko več. Predsednik je okaral Nikito, ker je v svojem nagovoru uporabil izraz »državljanska vojna, pa je Nikita odgovoril, da ne obstaja samo vojna z orožjem, temveč tudi psihološka, in prav ta se ravnokar dogaja v Sloveniji.
Veliko je bilo očitkov in pritožb na delo vlade. Nekatere nepriljubljene vladne poteze so bile omenjene večkrat. Večkrat je bilo tudi omenjeno ime predsednika vlade. Še enkrat smo poudarili našo temeljno zahtevo po nedotakljivosti telesa. Predsednik je poslušal in si vsake toliko kaj zapisal, oglasil pa se je le, da je odpravil osebno krivdo iz določenih očitkov. Recimo: »ni v moji pristojnosti«, »že od nekdaj sem bil pripravljen na dialog«, »tega ne bi storil« in podobno, potem pa je pogovor počasi zaključil. Čisto na koncu je še enkrat povedal, da ni direktor in se prešerno zasmejal. Medameriške investicijske korporacije ni omenjal. Ko smo ga vprašali, če bo odgovoril na vprašanja, se je zresnil in rekel, da vsekakor. Vprašali smo ga še, če lahko pošljemo gradivo o manipulaciji s pandemijo in je na to pristal. V prostor so prišli novinarji. Nekateri so se slikali s predsednikom.
Foto: Nikita Xever
Resnici na ljubo je predsednik naredil korekten vtis, občasno si je zapisoval vsebino, gostov ni prekinjal in nas je strpno poslušal. Povedal je celo nek star latinski pregovor, namreč da se je naučil v življenju, da je bolje govoriti ad rem kot ad personam, kar nedvomno drži. To pa je bilo tudi vse. Nekje vmes je priznal, da pripada manjši skupini ljudi, ki imajo določeno moč, ni pa omenil odgovornosti. Maska, ki si jo je medtem malo natikal, malo snemal, je na koncu obležala pod njegovim stolom za njegovimi čevlji.
In mediji?
Jasna Martinjak je medijem povedala, da je bila pandemija zmanipulirana, ko je Bill Gates plačal dodatnih 100 milijonov evrov Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).
Bogdan Meško je povzel, kar je predhodno povedal oz. vprašal predsednika. Novinarji so ga vprašali, če hodi na proteste vsak teden in če je dobil plačilni nalog s strani policije. Povedal je, da je bil na protestih, ne pa vsak teden in plačilnega naloga na protestu ni dobil. Postavili so mu še vprašanje, če protestira proti vladi, in je rekel: »da je to veliko premalo, saj četudi Janšo zamenja Fajonova, bo namreč peljala naprej isto sranje, če se lahko tako izrazim«. Novinarji so kar zamrznili in člana Odbora sta se zahvalila in odmaknila. Mimo kamere je Jasna Martinjak z novinarji spregovorila še par besed, nato so vsi obiskovalci zapustili palačo.
Odbor za človekove svoboščine, 4.7.2020
Dialog po dialogu - ko mediji ne prenesejo kredibilne vsebine oziroma se niti ne vprašajo, v katerih točkah so imeli obiskovalci občutek, da jih predsednik ni razumel, takrat se piše dialog po dialogu.
