»Cepci, ste se že cepili?«

»Cepci, ste se že cepili?«

Foto: Everett Historical, Shutterstock

»To mora zdržati,« je dr. Johann Loibner povzel odgovor zdravnika, ki je v 19.stoletju prišel k avstrijski družini cepit leto dni staro deklico Marijo. Zdravnik je očetov pomislek, da je prešibka zaradi prebolevanja viroze, zavrnil. Vendar cepljenja ni prenesla, naslednji dan je bila mrtva.

V sodobni Sloveniji imamo zakonsko določeno obvezno cepljenje. Stranki Desus in SMC sta vložili novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki predvideva dodatno zaostrovanje. Namreč; poleg prepovedi vstopa necepljenim v vrtec ter določene spremembe v inšpekcijskem postopku; novela predvideva tudi ukinitev možnosti, da bi starši sami podajali uradne predloge za opustitev cepljenja.

Da se razumemo,  –  starši ne bi imeli niti možnosti – da podajo predlog o opustitvi cepljenja. Če so cepiva danes res povsem drugačna, kot so bila nekdaj, zakaj oblast želi uvesti represijo na nivoju totalitarizmov ali koncentracijskih taborišč?

Oropani poslednje pravice o odločanju glede cepljenja, bi bili državljani sploh kaj drugega kot množica, katero mediji, v službi korporativne politike, nagovarjajo s »Cepi se, cepec!«?

Birokratska zgodovina obveznega cepljenja

Loibner v okviru predavanja Cepljenje: posel na račun nevednosti (s slovenskimi podnapisi) govori tudi o uvedbi cepljenja na zahodu na začetku 19. stoletja. Obvezno cepljenje je takrat uvedel Napoleon, a ne kot zdravstveni ukrep, ampak kot birokratski dekret. Najprej je ukazal pocepiti vse otroke in bolnike v bolnišnicah ter nato še svoje vojake.

Vendar je bila percepcija cepljenja v prejšnjih stoletjih ravno obratna. V resnici je šlo za selekcijo, katere mnogi niso preživeli, je jasen Loibner. Navaja, da so preživeli močnejši, da je cepljenje od stotih ljudi v povprečju dobro preneslo 80 ali 90 posameznikov, od ostalih pa, da jih je 5 vedno umrlo, drugi pa so postali slepi, gluhi, hromi oziroma težko invalidni.

V Avstriji so ljudje na primer rekli: »letos je bila močna inekcija (tj. cepivo), lani se ni toliko zgodilo.« V takšnem kontekstu so potem začeli govoriti tistim, ki so prestali postopek, da so 'zaščiteni'.

Sredi 19.stoletja je bilo cepljenje pogoj za državno ali vojaško službo. Izkaznico so cepljeni dobili pri zdravniku, pri katerem so se morali oglasiti sedem dni po cepljenju.

Loibner v okviru predavanja poudari koncept naravne imunosti, ki je bil v veljavi pred uvedbo množičnega cepljenja in v povezavi s tem argumentira, da je cepljenje (tudi v splošnem) pravzaprav vnos vnetij ter bolezni v telo, da je torej nevarno ter nesmiselno.

»Kretenski necepilci«

Vendar izgleda, da kreteni ne razumejo, da (sodobna) cepiva načeloma nimajo stranskih učinkov (smrt, nevrološke poškodbe, invalidnost, avtizem, alergije, dermatitis, avtoimuna obolenja, itd.), če parafraziramo anti-utopični članek hrvaškega novinarja Maro Marušića. Slednji piše, da za inštitucijo obveznega cepljenja stoji zgolj neznanska skrb in pristna želja po dobrobiti slehernega otroka z vseh strani od farmacije, politikov, zdravnikov, znanstvenikov ter do medijev.

Marušiću sicer ni najbolj jasno, zakaj vse omenjene inštitucije večino časa namenjajo prav za propagando cepiv in zakaj se zdravstvena politika, v tem oziru, takorekoč začne in konča s cepivi.

Bolj kot so države podobne kolonijam; v katerih ni splošno dostopne kvalitetne prehrane, ni dostojnih delovnih mest, kot tudi ne ustrezne regulacije (petro-kemične) industrije; bolj so za zdravje pomembna cepiva?

Vloga medicine in politika prisiljevanja

Predlog novele zakona je diskriminatoren, poleg tega s skrajšanim postopkom obravnave krši Resolucijo o normativni dejavnosti (2009), ki je podlaga za demokratične in transparentne javne razprave.

Telesna nedotakljivost je temeljna človekova pravica. Cepiva so kompleksna tema, tako zaradi svoje temnejše in zamolčane zgodovine, kot tudi zaradi potencialnih stranskih učinkov, ki so zapisani tudi v navodilih za uporabo, in zaradi poskusov diskreditacij do cepiv kritičnih znanstvenikov. Obenem v zadnjem času cepiva povezujejo tudi z nanokontaminacijo, kar je pri globalni javnosti vzbudilo dodaten dvom.

Ali je zakonska prisila v skladu z medicinskimi načeli? In državljani pred stroko, ki jih meri in tehta, jemlje jim pa dostojanstvo prostovoljega cepljenja pred kom stojijo v resnici?

 

Op. Cepljenje izvira iz prakse inokulacije, ki so jo britanski kolonizatorji na prelomu z 19.stoletjem cenili v Indiji. Pri postopku so, ob strogo predpisani prehrani ter drugih terapevtskih postopkih, inokulatorji posameznike načrtno okužili s črnimi kozami. Ob upoštevanju omenjenih faktorjev, so posamezniki lahko preboleli črne koze v blažji obliki.

Zahodna iznajdba cepiv je večino elementov inokulacije opustila, slednjo prakso pa so kolonizatorji v imenu cepilne industrije začeli tudi stigmatizirati. Množična proizvodnja cepiv je zajela širšo populacijo, vendar ni bila nujno tudi bolj učinkovita.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Stavka učiteljev ali komu služijo sindikati?

Stavka učiteljev ali komu služijo sindikati?

»NLP nad Ljubljano« ali o vprašanju sistemske cenzure RTV-ja

»NLP nad Ljubljano« ali o vprašanju sistemske cenzure RTV-ja