ZDA: predviden jedrski odgovor na kibernetske napade?

ZDA: predviden jedrski odgovor na kibernetske napade?

Foto: Mohamed Hassan, CC0

Desetkrat več nuklearnega orožja in na drugi strani razvoj nuklearnih konic z ožjim poljem delovanja (low-yield nuclear weapons), je stališče ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot ga je oktobra 2017 povzela medijska hiša NBC.

Po poročanju medijske hiše Russia Today naj bi ZDA imela tisoč nuklearnih konic z ožjim poljem delovanja, ki so sicer na ravni atomskih bomb detoniranih v drugi svetovni vojni na Japonskem.

V poročilu kongresnega odbora za stroške (congressional budget office) je predvideno, da se stroški za vojaško varnost v naslednjih 30. letih povečajo za 20 odstotkov v primerjavi s preteklim obdobjem. Za posodabljanje jedrskega orožja in bombnikov, raket ter podmornic je predvideno 1.2 bilijona dolarjev.  

Torej bilijon; ne v smislu evropske milijarde, ki bi pomenila tisoč milijonov; ampak bilijon v smislu ameriškega trilijona – ameriška politika predvideva znesek v okviru milijon milijonov za vojaški proračun.  

Se še spomnimo Trumpovih predvolilnih govorov? Je bilo takrat v takšni meri čutiti domnevne različne grožnje s strani Severne Koreje ali Irana ali Rusije ali Kitajske? Ali so omenjene države postale nosilec ključnih geopolitičnih nasprotij z ZDA po njegovi izvolitvi? So za zaostrovanje odgovorne konkretne države ali je odgovornost bolj na strani ameriške politike?

Jedrski odgovor na kibernetske napade?

New York Times poroča o novi različici dokumenta ameriške jedrske strategije Nuclear Posture Review (NPR), ki so ga iz Pentagona poslali v potrditev v Belo hišo. Osnutek dokumenta so prejšnji teden v celoti objavili pri Huffington Postu, končna različica dokumenta pa naj bi bila dostopna javnosti v naslednjih tednih.

Kljub temu, da v dokumentu ne piše dobesedno, pri New York Timesu navajajo, da strokovnjaki opozarjajo na predvideno uporabo jedrskega orožja tudi v primeru ne-jedrskih napadov na ameriško infrastrukturo, denimo na električno ali na komunikacijsko omrežje. Slednje bi bilo namreč lahko najbolj ranljivo ravno s strani kibernetskih napadov.

Kam to pelje v geopolitičnem kontekstu? Spomnimo, da Slovenija ni podpisala mednarodne pogodbe, ki bi bila iniciativa k svetovni jedrski razorožitvi ter, da je ZDA prva izšla iz Protibalističnega sporazuma (ABM Treaty, 1972), ki je po drugi svetovni vojni zagotavljal sorazmerno delitev moči med velesilami.

Medtem ko ZDA, pri argumentiranju aktualne jedrske politike v kontekstu vojaške in/ali nuklearne grožnje, omenja predvsem, že predhodno izpostavljene države, torej Rusijo, Kitajsko, Severno Korejo in potencialno Iran. V tem smislu njihov politični in vojaški vrh tudi pravi, da naj bi nekatere izmed teh držav že razvijale nuklearne torpede, ki bi jih potencialno lansirale tudi s podmornic, in s katerimi bi po njihovih predvidevanjih lahko neposredno ogrozile ZDA. 

Brisanje meje med jedrskim in nejedrskim orožjem?

Osnutek dokumenta jedrske strategije predvideva tudi razvoj jedrskega orožja z ožjim poljem delovanja, vendar strokovnjaki svarijo, da bi takšno orožje lahko zabrisalo mejo med jedrskim orožjem ter ostalim vojaškim arzenalom, še pišejo pri New York Timesu.

Izbris med drugim tudi do jedrskega orožja kritičnih dokumentarnih filmov

Je naključje, da je bil ravno v tem času izbrisan YouTube kanal slovitega novinarja Johna Pilgerja? Kateri v svojem delu veliko pozornosti posveča prav problematiziranju pretekle uporabe atomskih bomb ter osveščanju množic o splošnih nevarnostih tega orožja.

26230661_10156061433178887_6680507232609064293_n.jpg

Na primer v dokumentarnem filmu The Coming War on China (2016), Pilger izpostavi tajne eksperimente merjenja škodljivosti radiaktivnosti na okolju, živalih ter ljudeh na Maršalovih otokih po detonaciji vodikove atomske bombe.  Obenem pa posvari pred morebitno tretjo svetovno vojno med ZDA in Kitajsko, ki bi bila jedrska. V tem smislu sledi bolj ali manj neposredno razvidnim ameriškim vojaškim bazam po svetu, predvsem pa na zahodnem Pacifiku, kjer 400 ameriših baz obkoljuje Kitajsko.

Pilger v konkretnem filmu posreduje tudi podatek o povečanju števila nuklearnega orožja že pod aministracijo nekdanjega predsednika Baracka Obame, katera je po besedah dr. Stephena Starra z Univerze v Misuriju, obenem zavračala možnost vsakršega pogovora z, do jedrskega orožja kritično, skupino znanstvenikov.  Vendar je Starr jasen, Zemlja bi v primeru jedrske vojne lahko postala neprimerna za življenje.

Zakaj bi torej tvegali zaostrovanje v tekmi za (jedrsko) oboroževanje na prvem mestu?

Intervju s Pilgerjem na Russia Today.

 

DODATNA NOVICA: Pentagon je objavil, glede jedrskega odgovora na nejedrski napad nespremenjeno, celotno besedilo dokumenta ameriške jedrske strategije v začetku februarja 2018.

 

Izbrisana generacija - začaran krog iskanja dela

Izbrisana generacija - začaran krog iskanja dela

Na robu in na dnu v »uglednih« slovenskih tovarnah

Na robu in na dnu v »uglednih« slovenskih tovarnah