»ARSO in slepe miši«

»ARSO in slepe miši«

Foto: Pixabay. Prawny.

Birokratske slepe miši

‘An ban pet podgan, en ARSO uh me piši in vija vaja ven.’

Kje je organizacija, ki bi morala transparentno podeljevati okoljevarstvena dovoljenja? Organizacija, ki bi sama morala imeti mehanizme za preverjanje delovanj posameznih podjetij?

‘An ban. Skrila se je.’

Množični mediji so tudi slepi?

Kolikokrat so množični mediji zares problematizirali potencialno nedelovanje ali neučinkovitost ARSA? Kolikor sem sama zasledila - prav nikoli. Bi bilo celo za pomisliti, ali morda velja kakšna prepoved približevanja državnim medijskim valovom na recimo sto metrov, če bi kak posameznik vseeno želel bolj podrobno odpreti vprašanje Arsa?

Agencija Republike Slovenije za okolje - ARSO je javni zavod, ki je, oziroma naj bi bil, odgovoren javnosti v konktekstu regulacije okolja. Preštevilni primeri nedopustnega onesnaževanja, s katerimi se spopadajo okoljevarstvene organizacije pričajo o precejšnji neučinkovitosti te javne agencije. Vendar na primer ukinitev Arsa ne bi bila smotrna, v kolikor se ne bi ponovno vzpostavila kakšna druga nadomestna javna agencija.

An ban…

V letu dni starem prispekvu Tednika*, Boj za zdravo okolje, lahko vidimo, da pravzaprav ne nikjer ne vidimo odgovornosti Arsa. Od Magne, preko vprašanja gradnje hidroelektraren na Muri, do Lafarga v Trbovljah, je razvidna predvsem požrtvovalna angažiranost posameznikov oz. civilnih iniciativ v kontekstu boja za boljše okolje. ARSO pa kot da ne bi imel neke ključne odgovornosti.

Nasmeh na torti birokratske bizarnosti, v taisti oddaji, lahko zasledimo na ustnicah neke gospe z Ministrstva za okolje, češ, da je med različnimi interesi težko najti neko pravo pot. Resno? Nekateri bi radi čisto okolje, drugi bi radi vodili ponavadi prekomerno onesnaževalno industrijo. Nekateri imajo zaledje civilnega prebivalstva, drugi pa po možnosti mednarodne korporacije. Lahko res slepomišimo, da gre za dialog med enakovrednimi stranmi?

Civilnih iniciativ oz. nevladnih organizacij, četudi še tako dobro organiziranih, je preveč. Tako okoljevarstvo lahko postane povsem lokalno razdrobljeno. Poleg tega so nevladne organizacije, že v osnovi tako zgrajene, da nikoli, vsaj v zasnovnem kontekstu, ne bodo mogle skoncentrirati toliko (vsaj) deklerativne moči, kot naj bi jo izvajal Arso.

Če odvržemo prevezo slepih miši - nevladne organizacije ne bi smele krpati nedelovanja ARSA.

Seveda pa je delovanje okoljevarstvenih nevladnih organizacij smotrno. Žal v svojih lokalnih okoljih pa tudi na državnem ter korporativnem nivoju, velikokrat naletijo na neargumentirano nasprotovanje. Označeni so za ‘ekoteroriste’, kot tudi za neke zaviralce razvoja.

Šolski primer je polemika okoli Magne. Odgovor na okoljevarstvena prizadevanja, je napol ali povsem grozeč odgovor določenega dela prebivalstva, kateri v imenu delovnih mest, zatevajo umik okoljevarstvenega - kot sami vidijo - onemogočanja razvoja.

Ali naj se civilne iniciative v vsakem posameznem kraju sizifovsko pogajajo s slehernimi posamezniki, ki pa so plačno vezani na določeno predvidoma sporno industrijo? Ni to morda zelo posredna posledica nedelovanja Arsa, ki pa se niti ne problematizira?

Če vzamemo v zakup še potencialno višanje mejnih vrednosti onesnaževanja, katere naj bi v Sloveniji imeli že tako ali tako precej višje, kot so v Evropi, potem je res vprašanje, kdaj bomo spregledali tehnokratsko meglo.

‘An ban pet podgan. Onesnaženje tu in onesnaženje tam.’

‘Vija vaja. Kje je že Arso?’

Arso - dva konkretna primera

V oddaji Sredin gost*, je dr. Milan Balažič, župan občine Moravče izpostavil, da je Arso naložilo podjetju Termit celo vrsto dopolnitev. Kdaj bi Arso to sam prepoznal, če ne bi prebivalci Moravč izpostavili to podjetje?

Gre za podobno zgodbo pri dokumentaciji podjetja Siliko v Sevnici? Podjetje nima niti okoljevarstvenega dovoljenja za emisije v zrak, niti za v vodo. Ali to podjetje, ki se ukvarja z gumami, obdeluje zanemarljivo količino materiala, da okoljevarstvena dokumentacija ni potrebna? Zakaj na Arsu nimajo mehanizmov, da sami preverijo takšne primere?

Je tehnokratsko bolj prikladno, da se neplačani posamezniki po desetletja borijo, da dokažejo - vsaj v večini primerov - tisto kar je sicer očitno? Da potem tvorijo številne iniciative, ki pa nikoli ne morejo odtehtati tistega, kar naj bi Arso dejansko predstavljal?

*Tednik, 15.1.2018

*Sredin gost, 6.2.2019

Mora na 2. tiru

Mora na 2. tiru

Slovenija - gore in jezera ne šepetajo prisilnega cepljenja

Slovenija - gore in jezera ne šepetajo prisilnega cepljenja