O vrabcih in golobih, manjših in večjih (ta)tičih

O vrabcih in golobih, manjših in večjih (ta)tičih

Foto: Alexas_Fotos, CC0

Piše: Miša Gams

Čeprav je vedel, da je zgrabil napačno osebo /.../, je moral določiti grešnega kozla in ljudem pokazati kako učinkovit je pri preganjanju »kriminalcev«.

»Zapomnite si jo – ona je kradla!«

Ob mrhovinarskem kapitalističnem plenjenju, ki se zadnji dve desetletji odvija pod krinko tranzicije, privatizacije in globalizacije, sem se spomnila dogodka izpred petindvajsetih let, ko sva z mlajšo sestrično nakupovali v manjši ljubljanski trgovini. Sestrična je iz radovednosti ukradla najcenejše žvečilne, jaz pa sploh nisem dojela kaj se je zgodilo, dokler me ni zagrabil prodajalec in me vrgel v shrambo, kjer me je imel kakšno uro zaklenjeno kot nekakšno cirkuško atrakcijo. Sestrična je medtem pobegnila, prodajalec pa je vsako stranko, ki je prišla v trgovino, odpeljal k shrambi in pokazal name, češ »zapomnite si jo, ona je kradla«.

Čeprav je vedel, da je zgrabil napačno osebo, ker je bila sestrična zanj prehitra, je moral določiti grešnega kozla in ljudem pokazati kako učinkovit je pri preganjanju "kriminalcev". Na srečo je bil dovolj nor, da je poklical policijo. Policaj, ki se je pojavil na vratih, je verjel moji izpovedi in me celo posvaril, da naj se ne vračam v trgovino, ker imajo prodajalca na sumu, da prekupčuje z mamili.

Ko sem odraščala in je tudi moja država doživela "osamosvojitev", se nisem mogla znebiti občutka, da velikih tatov načrtno ne ujamejo, medtem ko male ribice, ki iščejo svoj prostor pod soncem, preganjajo na vsakem koraku. Velike ribe so medtem  ustvarile mrežo z neštetimi birokratskimi vozlišči in čedalje manjšimi odprtinami, s katerimi so lažje lovile girice in jih pražile na tisoč različnih načinov, same pa so brez naravnih sovražnikov nadaljevale s plenjenjem in iskanjem grešnega kozla, ki bi ga ob primernem času lahko potunkale in mu naprtile svoja nečedna posla.

Upanje tiči v usklajeni strategiji vrabcev

Pred kratkim sem v Ljubljani jedla burek in pri tem opazovala strategije, po katerih 'urbane' živali kot so vrabci in golobi prihajajo do hrane. Mislim, da je v tem zajeta vsa filozofija našega preživetja, a se ji nihče zares ne posveča.

Tudi če se ljudje znebijo izkoriščevalskega direktorja ali skorumpiranega politika in ga obsodijo na zapor, to nič ne pomaga, če za njim pridejo na oblast manjši »tiči«, ki so sicer manj uveljavljeni...

Najbolj me je presenetilo dejstvo, da golobi, katere sem od nekdaj imela za najbolj zverzirane v boju za obstanek v mestu, kljub svoji velikosti, dinamičnosti in ostrini sploh niso prišli do hrane. Zakaj ne? Ker so jim jo mali vrabci s pretanjeno strategijo smuknili pred kljunom, še preden so sploh dojeli kaj se dogaja. Res je, da so manjši od golobov, a so bolj zverzirani v taktiziranju, kar mi je dalo za misliti. Že celo življenje živim v prepričanju, da so golobi, podobno kot podgane v podzemlju kanalizacije, ustvarili primat na področju mestnih trgov in ulic (kar bi lahko poimenovali kar golobja diktatura), zdaj pa pride ena tolpa vrabcev in vse postavi na glavo.

Priznani pesnik in kolumnist Alojz Ihan si je v svoji pesmi Krmilnica razbijal glavo s tem kako omogočiti manjšim pticam, da bi prišle do hrane in pri tem ugotovil, da tudi če pobiješ velike ptice, za njimi pridejo manjše, ki terorizirajo še manjše od sebe in tako v nedogled, dokler ne ugotoviš, da trajne rešitve, ki bi bila dobra za vse, pravzaprav sploh ni in je ne more biti. Lahko sicer zmanjšaš luknjo na ptičji hišici in nudiš najmanjšim pticam varno zavetje, a zunaj nje bo boj za vsakdanji kruh toliko bolj neusmiljen.

Čeprav Ihanovo pesem lahko beremo kot pesem o preživetju v živalskem svetu, nam še več asociacij poraja o boju za obstanek, ki vlada med ljudmi. Tudi če se le-ti znebijo izkoriščevalskega direktorja  ali skorumpiranega politika in ga obsodijo na zapor, to nič ne pomaga, če za njim pridejo na oblast manjši "tiči", ki so sicer manj uveljavljeni, a toliko bolj iznajdljivi, po možnosti pa s seboj prinesejo 'genetsko' in idejno zasnovo svojega voditelja. Tako raja nikoli ne more zanesljivo vedeti kdaj se med njimi nahaja volk v ovčji preobleki, dokler ni že prepozno in so lahko kvečjemu srečni, da jim ta odnese levji delež njihovega imetja, saj jim je nenazadnje vendarle pustil preživeti.

Kar pa je pri vsem skupaj razveseljujoče in nas lahko navdaja z novim upanjem, je podatek, da so vrabci v nekem trenutku svoje evolucije iznašli taktiko povezovanja in sodelovanja ter z njo začeli delovati kot uspešna kooperacija ter tako 'zmaknili' vso hrano, ki se je nahajala na razpoložljivem trgu.

Prav primeri delavskega prevzema tovarn in osnovanje zadrug, komun, civilnih iniciativ  in gibanj kažejo na to, da lahko tudi majhne ptice razorožimo velike prav s svojo organiziranostjo in usklajenostjo. Res je, da se bolj kot ne borimo za manjše ostanke hrane, ki zadostujejo le za golo preživetje, a ne smemo zanemariti dejstva, da bodo tudi golobi nekoč preveč odebeljeni in okorni, da bi leteli za nami in nam jemali hrano iz ust. Vse, kar potrebujemo v boju z "velikimi" je, da jim stopimo na Ahilovo peto, ko najmanj pričakujejo – za to pa moramo biti še naprej občutljivi, pozorni in v bojni pripravljenosti...

...da so vrabci v nekem trenutku svoje evolucije iznašli taktiko povezovanja in sodelovanja ter z njo začeli delovati kot uspešna kooperacija ter tako „zmaknili“ vso hrano.

Ko si boste naslednjič privoščili burek, se spomnite, da tudi burek ni le nedolžna hrana, temveč se okrog njega lahko razvije vojaška strategija postavljanja razmerij moči med malimi in velikimi … In naj vas poistovetenje z vrabci ne pripelje tako daleč, da bi jim pred kljune metali največje kose – naredite jim uslugo in okrepite njihovo taktiko tako, da se bodo morali za drobtine še bolj potruditi.

Prav primeri delavskega prevzema tovarn in osnovanje zadrug, komun, civilnih iniciativ in gibanj kažejo na to, da lahko tudi majhne ptice razorožimo velike prav s svojo organiziranostjo in usklajenostjo.

Prispevek odraža mnenje avtorice. In ne nujno tudi celotne ekipe.

Medgeneracijska sloga: suhe drobtinice ali mokre sanje?

Medgeneracijska sloga: suhe drobtinice ali mokre sanje?